Razvitost informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) je v razvitem svetu dosegla nivo, ko tehnologija zmore in zna praktično vse. Različne raziskave ugotavljajo, da je panoga informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) kot pomemben del tehničnega področja bistvena za gospodarski preboj, ima visoko dodano vrednost in je ena ključnih za trajnostni razvoj. IKT velja za strateško področje družbe znanja, saj usmerja globalni razvoj na vseh področjih. Ob prehodu v tretjo veliko tehnološko razvojno fazo »internet stvari« bodo sčasoma namreč vse naprave in storitve med seboj povezane z IKT in podrejene posameznikovim lastnostim, navadam in življenjskemu stilu. Lokalne skupnosti, občine ali države, ki IKT ne bodo obvladovale, bodo tako imele bistveno slabše možnosti za razvoj.
Slovenija je ena izmed držav na svetu, ki še ima lastno znanje, sposobnosti, možnosti za razvoj in proizvodnjo integriranih informacijskih in telekomunikacijskih sistemov, storitev in rešitev. Obstoječ lasten razvoj, visoko usposobljeni znanstveniki in inženirji, centri znanja, dobra informacijska in telekomunikacijska razvitost, dobre prometne povezave in odlična geostrateška lokacija v osrčju Evrope, relativno ugodni pogoji življenja in dela ter podjetja s tradicijo proizvodnje in trženja na svetovnem trgu, so odlična podlaga za to, da Slovenija postane mednarodni razvojni in testni center IKT. To bi spodbudilo razvoj novih podjetij in posledično povečalo prepoznavnost v globalnem prostoru.
Kot dokazujejo analize, 40 % rasti produktivnosti vseh sektorjev gospodarstva temelji na področju IKT, poudarki razvoja pa so podobni tudi v Sloveniji. Sektor IKT predstavlja 5 % evropskega BDP ali celo več, če štejemo tudi dodano vrednost IKT v ostalih sektorjih. IKT so tudi ključne tehnologije trajnostnega razvoja in imajo najmočnejši vpliv na dvig produktivnosti v celotnem gospodarstvu.
Kot ugotavljajo avtorji poročila »Sektor Informacijsko komunikacijskih tehnologij v Sloveniji (2011)«, so bila slovenska podjetja na področju IKT v zadnjih desetletjih v stalnem stiku s svetovnim tehnološkim razvojem in zadnjimi trendi, njihovi izdelki in rešitve so bili v svetu poznani in cenjeni, na lestvicah razvitosti IKT pa se je Slovenija uvrščala zavidljivo visoko. Številni uspehi, ki bi jih morali izkoristiti kot odlično izhodišče za nadaljevanje in nadgradnjo tehnološkega razvoja in tako močno okrepiti sektor IKT, dvigniti raven tehnološke razvitosti in posredno spodbuditi celotno slovensko gospodarstvo, žal niso bili izkoriščeni. Avtorji ugotavljajo, da se je razvoj ustavil in da je danes slovenska informacijska družba dokaj povprečno razvita, saj po večini kazalnikov dosega le povprečje EU. Vlaganje v informacijsko tehnologijo v Sloveniji je med najnižjimi v EU, Slovenija pa stagnira na področju razvitosti informacijske družbe in e-uprave. Zaključujejo, da so potrebna nova vlaganja v visoke tehnologije in nov pristop k oblikovanju prioritet na teh področjih. Vzpostavitev pogojev za delovanje tehnološko razvite države zahteva dobro strategijo in naložbe v IKT, saj je uspešen, dinamičen, sodoben in močan sektor IKT odločilen za prihodnjo splošno gospodarsko stabilnost, okoljsko vzdržnost in družbeno-socialno blaginjo.
Slovenija ima torej na tem področju velik potencial, vendar ga premalo izkorišča. Zato moramo, poleg vlaganj v širokopasovna omrežja in aplikacije ter nove produkte, okrepiti skrb za vrhunski kadrovski potencial, ga vzgajati in ohranjati. Že zgolj za ohranitev nekdaj dobre IKT razvitosti, kaj šele za napredovanje, je nujno potreben večji vložek v razvoj panoge in več inovativnih podjetij, ki bodo svoje visokotehnološko znanje izvažala v tujino. Sredstva, namenjena razvoju IKT sektorja, moramo dojemati kot izjemno pomembno strateško investicijo velikega potenciala in ne kot strošek. Za večji inovacijski učinek nujno potrebujemo tudi večji in inovativno kakovostnejši človeški potencial na tem področju.
Vse to vodi k večji dodani vrednosti, gospodarski uspešnosti ter posledičnemu izboljšanju življenjskega standarda in večji kakovosti življenja ljudi.
Vabimo avtorje, da v okviru sekcije predstavijo prispevke iz omenjenih področij. Predvsem vas spodbujamo, da predstavite konkretne predloge in projekte. Letos bo poseben poudarek namenjen naslednjim področjem IKT:
- aplikacije v energetiki (Smartgrids)
- aplikacije v inteligentnih transportnih sistemih (ITS)
- aplikacije v izobraževanju
- aplikacije na področju zdravstva
- aplikacije na področju “interneta stvari” (IoT)
- kadri, talenti in “beg možganov” v IKT
- trajnostni razvoj in IKT
- inovacije na osnovi IKT
- nove storitve za višjo kakovost življenja
- uporabniško usmerjen razvoj IKT rešitev in storitev
- interdisciplinarno delo in povezovanje
- konvergenčne rešitve in storitve
- sociološki, kulturni in organizacijski vidiki inovativnih IKT rešitev
- storitvena znanost
- storitveno inženirstvo
- storitveni ekosistemi
- novi poslovni modeli
- orodja, tehnike in metode inoviranja
- tehnološki preboj (v izbrani domeni) na osnovi IKT
- dobre prakse in antivzorci IKT rešitev in storitev
- modeli vrednotenja kakovosti in sprejetosti IKT
- intelektualna lastnina